Igra se na ozemlju, ki omogoča veliko skrivališč, tako je dosti bolj napeto.
Vsi igralci imajo listke z imenom kakšne poškodbe in so razdeljeni na dva oddelka, na Francoze in Angleže. Za vsako stran izberemo kapitana in določimo meje.
Izberemo dve taborišči, kolikor je mogoče narazen, in v vsako postavimo toliko predmetov, kolikor je igralcev na tisti strani. Pripravno je vse, kar se lahko nese, npr. palice, prazne škatlice od vžigalic itd.
Smisel te igre je, da se igralci ene strani dokopljejo do predmetov v nasprotnem taborišču in jih prinesejo v svoje. Ozemlje ni razdeljeno in igralec je, kadar se vrača s kakim predmetom ali z ujetnikom, iz sovražnega taborišča varen samo takrat, ko je v svojem lastnem taborišču, ki pa mora biti na zelo majhnem prostoru.
Igralec, ki ujame nasprotnika, sname z njega listek in prebere poškodbo. Nato mu mora nuditi prvo pomoč in sicer najboljšo možno glede na okoliščine, nakar ga ujetnik spremi v njegovo taborišče. Seveda je zelo pomembno, da dobijo Angleži ali Francozi kar največ ujetnikov. Ujetnika lahko reši samo kdo iz njegove skupine. Če se ga le dotakne, je prost, sname lahko vse obveze itd. ter se vrne v svoj tabor.
Kapitan ekipe se igre dejansko ne udeležuje, temveč ostane v taborišču, da daje osvobojenim ujetnikom nove listke, presoja nudenje prve pomoči in vodi seznam točk, doseženih za njegovo stran. Igra traja do piska piščalke, potem pa se seštejejo točke na obeh straneh. Točke se presojajo: za vsak predmet iz sovražnega taborišča in za vsakega ujetnika po ena točka, dve ali tri pa za kakovost ambulantnega dela.