Miha in Jaka, oba stara lovca, se srečata. Jaka je ves povit s povoji. Miha ga sprašuje, kaj se mu je zgodilo. Jaka razloži, da je bil na lovu na medvede. Miha ga vpraša, če ga je medved tako zdelal. Jaka pa mu pravi, naj nekoliko potrpi, češ, da mu bo že vse povedal. In začne govoriti, da je šel na lov za medvedi proti Kranjski gori. In res, ko je prišel do neka luknje, je nekaj strašno zabobnelo: »Brrrum!!!!« In prikazal se je medved. Miha misli, da že ve: "In ta medved te je tako zdelal?" Jaka: "Kje pa, jaz vzamem puško, pokleknem, namerim in sprožim. Bum! Medved pade. Na mestu mrtev." In odpravil se je naprej. Ponovi se isti prizor, le da je bilo brundanje še glasnejše in se je zaslišalo dvakrat: »Brrrum!!!! Brrrum!!!!« Miha takoj ugotovi, da sta bila to dva medveda. Misli, da sta ga dva tako zdelala. Toda nič od tega. Kakor s prvim, je Jaka opravil tudi s tema dvema.
Nato pride do naslednje, ogromne luknje. Zasliši se strašno brundanje. Hitro je pokleknil, nameril in vnovič zaslišal tisto brundanje: »Brrrum! Brrrum! Brrrrrrrum!« »Bili so trije medvedi!« se posveti Mihu. »Na žalost ne.«, odvrne Jaka. »Bil je vlak, ki je pridirjal iz Karavanškega predora.«