Eden od igralcev si izmisli kratko zgodbico, ki jo bo potrebno prikazati v pantomimi. Vsi, ki hočejo sodelovati, mora it ven iz sobe – razen enega. Temu pokažemo pantomimo zgodbice, ki si jo mora (kakor pač jo je razumel) dobro zapomniti. Ko končamo, pokličemo še enega noter in tisti, ki je bil pred njim na vrsti, mu pokaže »isto«, kot je predhodnik njemu. Tako se nadaljuje do zadnjega. Na koncu pa mora vsak od prostovoljcev (od zadnjega do prvega) povedati kaj misli, da je zgodba pantomime. Ko pove vsak svoje, jim razjasnimo, kaj je bila v resnici zgodba pantomime.
(Primer: Prihod domov, odpre vrata, sleče suknjič, prižge TV, opazi, da mu manjka gumb, gre po sukanec, iglo, pogleda proti svetlobi, če je igla ostra, vdene nit, izgubi gumb, ga išče in najde, začne šivati, se zbode, neha šivati, preveri, če je gumb dobro prišil, gumb mu ostane v rokah, se razjezi, vrže gumb v kot, odide.)