Prostovoljca, ki je ostalim dobro znan, določimo za klateža. Kake tri kilometre od zbirališča zberemo prostor za izhodišče, najbolje takega, od katerega drži največ ulic in poti do glavnega zbirališča.
Poglavitna zamisel je, da se klatež s tega mesta odpravi, da bi ga ujeli. Poprej se ostalim predstavi kot njihov "plen", nato pa se lahko kakorkoli preobleče, da bi tako odvrnil sum.
Dolžnost vseh ostalih je, da se razkropijo po ozemlju, kakor bi pohajali, po vseh ulicah in stranskih poteh ter da dobro opazujejo.
Klatežu moramo ukazati, da štarta točno ob določenem času. Hoditi pa smemo po sredi ceste ali pa po pločniku kakor je treba, da ukanimo zagledanega klateža.
Če zagleda zasledovalca, ki se mu približuje, se sme umakniti v kako prodajalno in vprašati, koliko kakšna stvar stane, kar bi storil tudi navaden tat, da se izogne prijatelju.
Tisti, ki klateža spozna, mora stopiti blizu k njemu, tako da ni nobenega dvoma, ali ga ne sliši, in naj mu reče: "Dober večer" ali pa bolje, naj se ga dotakne, nakar se klatež mirno vda in tisti ki ga je ulel - ki se mu ne sme pridružiti nihče drug- ga vzame s seboj v zbirališče. Eno uro po določenem odhodnem času se morajo vsi udeleženci vrniti v zbirališče, kajti v tem času je bil klatež ali ujet ali pa se je že sam oglasil tam.
Ko kateri od zasledovalcev opazi, da klateža zasleduje že drugi zasledovalec, lahko tovarišu pomaga, in sicer, ko klatež od daleč zagleda zasledovalca in se mu zdi, da ga je spoznal. Seveda pa se točke delijo in se večji del prizna tistemu ki je zasledovanje dejansko začel.
Igra je polna napetosti od začetka do konca, posebno ker se zasledovalec, ko od daleč vidi, kako se klatež približuje, lahko skrije in se pokaže, šele ko pride njegov mož v razdaljo, v kateri ga ujame.