Na začetku srečanja je posameznik v večji ali manjši meri obremenjen s potrebo po vključenosti v skupino in pripadnosti. Zato je pri novo oblikovani skupini potrebno nameniti veliko časa spoznavanju. Nekatere dinamike so namenjene predstavitvam, ki jih uporabimo za začetne skupine, pri drugih pa gre za globjo predstavitev posameznika. (Pačnik, Zorec, 2006)
Ko se posameznik predstavlja, je zelo pomembno naslednje:
- Da govori razločno in glasno
- Da ga drugi aktivno poslušajo (ko eden govori, drugi poslušajo);
- Predstavitve ne prekinjajo z dopolnili (razen, če je to načrtovano z vajo)
- Da se naučijo imena in se nato kličejo po imenih.
- Upoštevamo, da se posamezniki med seboj razlikujejo – nekateri potrebujejo več časa, da se počutijo varne in sprejete.
Na podlagi dinamik lahko voditelj nekoliko spozna značaj posameznikov in tistim, ki so manj komunikativni, posveti več pozornosti ter se jim približa z osebnim pogovorom.
Uporabimo jih:
- Na začetku srečanja, da se posamezniki spoznajo po imenih in si zapomnijo kakšno lastnost.
- Med potekom vzgojnega procesa za utrjevanje ali ponovitev imen.
- Ob zaključku vsebine za ponovitev ali osvežitev imen in lastnosti.
Igre za spoznavanje so različne: z nekaterimi spoznavamo imena, npr. s kontaktom med gibanjem ali pa si z besednim kontaktom sproščeno izmenjavamo različne informacije. Posledica igrivih, zabavnih in sproščenih kontaktov je spreminjanje neznanih obrazov v znane. S pomočjo spoznavnih iger voditelj in udeleženci spoznajo, kdo so ljudje, ki so z njimi v skupini, kaj delajo, s kakšnim namenom so prišli, kakšne interese imajo… Med njimi se v igri spletejo socializacijske niti, zato so sposobni ustvarjati kvalitetnejše odnose in se bolj resno posvetiti nadaljnjemu delu skupine. (Kavčnik, 2007; Igre za spoznavanje)
Igre za spoznavanje najbolj zdravilno učinkujejo pri:
- Ustvarjajo bolj sproščene atmosfere,
- Pomagajo boječim in manj dinamičnim igralcem k hitrejšemu aktivnemu sodelovanju v skupini,
- Preprečujejo pojavljanje stereotipov, ki jih ustvari videz in pomanjkanje informacij,
- Povečanju motivacije in ustvarjalnosti za skupno delo
- Sprejemanju »padalcev« oz. zamudnikov v skupino, ki se že pozna… (To je pogosto zanemarjen učinek, a zelo pomemben).
Voditeljeva naloga je, da s primernim »doziranjem« iger ujame skupno skupno dihanje skupine, da vzdržuje zanimanje članov drug za drugega in jih izziva z vedno globljim spoznavanjem. S takšnim preventivnim ravnanjem voditelj prepreči, da bi se znotraj skupine začeli delati »tabori«, ki med seboj ne bi hoteli sodelovati, kar čez čas lahko pripelje do razpada skupine.
Voditeljeva naloga je, da se pred pričetkom srečanja pozanima o skupini, starosti udeležencev, njihovih interesih, času, ki ga ima na voljo, prostoru… potem šele izbere igro, se prepriča, da mu je razumljiva, pripravi pripomočke iz za povrhu poskusi igro spoznavanja vplesti v dejavnost, s katero se bo srečanje nadaljevalo. (Kavčnik, 2007; Igre za spoznavanje, str. 8)