Udeleženci v tej dinamiki dobijo konkretno izkušnjo drugačnega zaznavanja časa. Kljub temu, da je čas normativno dogovorjena enota, ga ljudje doživljamo drugače. Kaj se dogaja s stvarmi, ki niso tako normativno dogovorjene kot čas? Udeležence prosimo, da vstanejo in zaprejo oči. Z zaprtimi očmi bodo nato potiho poskušali ugotoviti, kdaj je potekla ena minuta. Ko udeleženci ocenijo, da je potekla ena minuta, se potiho usedejo na stol in odprejo oči. Vodja si zapiše rezultate, pri katerih so se udeleženci usedli (lahko se za to določi tudi opazovalce).
Refleksija: preverimo rezultate in ugotovimo, kakšna so odstopanja. Nato s podvprašanji spodbudimo debato:
Kako to, da so razlike v dojemanju ene minute?
Kako ste ocenili, kdaj je potekla ena minuta? Ali ste bili začudeni, ko ste slišali svoj rezultat?
Če prenesemo to različno dojemanje tudi na druge sfere življenja, kaj nam to pove?
Koliko smo tolerantni do različnosti?
Kako dolgo vztrajamo pri svojem mnenju? Katera mnenja so tista, ki naj jih ima oseba trdna in katera so tista, ki naj bodo fleksibilna?