Enosmerna, dvosmerna komunikacija (Rozman)

Pripomočki: risbe z nenavadnimi vzorci, prazni listi, pisala

Posamezniki dobijo izkušnjo enosmerne (brez preverjanja, spraševanja) in dvosmerne (preverjanje, spraševanje) komunikacije. Voditelj razdeli udeležence v pare. V parih se usedejo drug nasproti drugega, tako da se skupaj dotikajo le s hrbti. Izmenjata se dve situaciji.

A)    Govori le tisti, ki ima risbo: eden v paru dobi risbo, drugi pa prazen list papirja in pisalo. Tisti, ki ima risbo, jo čim bolj natančno opisuje drugemu, ta pa ne sme ničesar spraševati, komentirati. Ko končati, pogledata, kaj je nastalo.

B)    Govorita lahko oba: Tisti, ki je sedaj risal, dobi narisano novo sliko in jo opisuje, drugi pa jo riše. Novo pravilo je, da lahko govorita oba. Po končani risbi ponovno pogledata, kaj je nastalo.

REFLEKSIJA V CELI SKUPINI: najprej se ponovno osredotočimo na počutje v posameznem paru in na to, v kateri vlogi se je posameznik počutil bolje in zakaj. Debata se nato nanaša na komunikacijo, kdaj se srečujemo z enosmerno komunikacijo in kako se počutimo, kaj je potrebno narediti za dobro komunikacijo, zakaj je potrebno v komunikaciji preverjati? Kakšna je komunikacija, če eden le govori in drugi le posluša?

Obe vlogi lahko poizkusita oba v paru.

Objavljeno v Komunikacija

Komentarji Ta objava ima 0 komentarjev. Komentarji so vidni le prijavljenim uporabnikom.