Priprave: na deščice napišemo številke od 5 do 12 in jih razdelimo okrog plahte; ene so malo bližje, druge pa bolj oddaljene. Dve deščici ležita v razdalji enega metra od starta. Številki, napisani na ploščici sta 5 in 6. Ostale deščice morajo ležati dobro razdeljene in pomešane okrog platna tako, da manjše številke (od 5-7) s srednjimi (8-9) in daljšimi (10-12). Številke na ploščici pomenijo čas (minute), v katerem se stopi »ledena plošča«.
Vodja poda naslednji scenarij: »Ledena gora, na kateri je bil ekspidicijski tim, se je razbila na veliko kosov. K sreči ni nihče od članov ekspedicije padel v smrtno nevarno ledeno vodo. Vsak od udeležencev ekspedicije se je rešil na svoji ledeni plošči (leseni ploščici). Žal pa se ledene plošče počasi topijo. Ekspedicijski tim se mora rešiti na ladjo (plahto). Ne sme se dotakniti polarnega morja (tal), saj bi sicer utonil oziroma zmrznil. Ladja (plahta) je trdno zasidrana, torej se ne more premakniti. V ravnanju z ledenimi ploščami pa veljajo pravila:
Ledena plošča:
- Se lahko premika samo, ko je prazna
- Se lahko potiska, ne sme pa se metati
- Lahko nosi max. 2 osebi
- Se po določenem času stopi (časovno je določeno na hrbtni strani deske), vodja jo po preteku časa odstrani
Potniki morajo najti svoj prostor na ploščicah, le eden je na plahti, sicer klavrno potonejo. Čas prične teči v trenutku, ko si ledene plošče obrnejo, da lahko vidijo številke. Vodja sproti obvešča, koliko časa je poteklo.
Deli telesa, ki se dotaknejo polarnega morja takoj zmrznejo in niso več za uporabo. To se vidi tako, da igralec stoji samo na eni nogi ali pa ima roko v žepu. Udeleženci, ki stopijo z obema nogama na tla (v morje), so za tim izgubljeni.
Osebe, ki stojijo v startni poziciji imajo težko vlogo, da izberejo še ostale. Smiselno je, da druge žrtve, ki čakajo na rešitev oz. tiste, ki so na ladji, koordinirajo proces reševanja, saj imajo boljši pregled nad nastalo situacijo.