Udeležence porazdelimo, da skupaj tvorijo polkrog. Nasproti jim postavimo velik plakat, ki ima v sredini luknjo. Vsak stoji na svojem mestu in pove, kaj vidi skozi luknjo.
Refleksija: katere stvari smo videli? Kaj je bilo isto in kaj drugače? Kako je prišlo do drugačnosti v gledanju čez isto luknjo? Je lahko luknja tudi metafora za karkoli? Če pomislimo na neko dejanje, dejstvo – kako ga lahko vsakdo vidi po »svoje«? Skozi katere oči gledamo, ko opazujemo neki dogodek, ko smo mi udeleženi v njem in takrat, kadar nismo udeleženi v njem? Je kultura, v kateri živimo, izhodišče za vsakega izmed nas? Kako v vsakdanjem življenju ravnamo s tem, ko vsakdo vidi po svoje? Ali se potrudimo, da vidimo tako, kot vidi nekdo drug? Kdaj se podrediti in kdaj ne? Kaj pomeni nekoga razumeti?