Povejte skupini, da sledi igra vlog o situaciji, ki bi se lahko kadarkoli vsakomur zgodila:
»V bližini tvojega domovanja je stanovanjski blok. V enem stanovanju živi skupina tujih študentov, pri katerih pogosto prenočujejo njihovi sorodniki, poleg tega pa so pogoste tudi zabave. Sosedje, predvsem tisti, ki živijo najbližje sosedom, so besni in se pritožujejo, da študentje in njihovi prijatelji zganjajo prevelik hrup, da zato ne morejo spati, ter da ne skrbijo za stavbo. Sosedje so sklicali sestanek, na katerem naj bi rešili problem.«Potrebovali boste najmanj 6 in največ 9 prostovoljcev za igranje vlog sosedov. Drugi naj bodo opazovalci. Prostovoljcem razdelite kartice z opisi vlog, opazovalcem pa »zapiske opazovalcev«. Vsi naj imajo 5 minut za razmislek. Igralce opozorite, da je njihov cilj, da najdejo rešitev problema, nato pa pričnite igro. Po približno 10 minutah pogovora izročite vsakemu igralcu »Ključ do rešitve«. Pri tem igre ne prekinjajte; naj se nadaljuje še kakih 10 minut. Če menite, da je potrebno, pa jo seveda lahko prekinete ali podaljšate.
NASVETI ZA VODJO:
Bodite pozorni na to, da obstajata dve različni kartici »Ključ do rešitve«. Prva je namenjena vodji sestanka, druga pa ostalim igralcem. Kdo bo dobil prvo kartico je odvisno od tega, kako se bo razvijala igra. Če so se igralci sami spontano in demokratično odločili, da potrebujejo vodjo sestanka in ga/jo izbrali, potem mora prvo kartico dobiti ta oseba, sicer pa jo dobi vodja sveta stanovalcev.
Ko se boste pogovarjali o igri in ocenjevali njen potek, poskušajte udeležence opozoriti na različne pristope in različne medosebne in komunikacijske spretnosti, ki jih uporabljamo pri reševanju konfliktov, kadar so vanje vpleteni tujci in ljudje, ki so drugačni, ali kadar rešujemo konkretne vsakdanje težave.
PREVERBA:
- Igra vlog: kaj so si zapisali opazovalci, kakšni so njihovi vtisi o dogajanju med igro; kako so se počutili igralci; se je bilo težko vživeti v vlogo, kaj je bilo najlažje in kaj najtežje; so udeleženci začutili razliko med prvim in drugim delom, torej potem, ko so dobili »ključ do rešitve«; kakšne argumente so predlagali; so temeljili na dejstvih, razumu ali čustvih; katere argumente je bilo lažje najti – za študente ali proti njim?; od kod so udeleženci črpali svoje argumente?; so problem rešili in ali so bili z rešitvijo zadovoljni?; je bila rešitev poštena ali je morala ena stran bolj popuščati v svojih zahtevah kot druga?; bi lahko problem rešili kako drugače?;
- Situacija v realnem življenju: potem, ko je vsak povedal svoje mnenje, pomagajte skupini analizirati problematiko in razmišljati o problemih, ki ste se jih dotaknili. Pogovor lahko začnete z naslednjimi vprašanji: Je igra vlog odsevala dogajanje iz vsakdanjega življenja; kje so bile podobnosti in kje razlike; se je kaj zdelo pretirano; kateri igralci so najbolj verno odsevali odnose v naši družbi; ali pri soočanju s konfliktom z ljudmi iz drugih kulturnih ozadij iščemo rešitev, ki bo zadovoljila vse, ali poskušamo vsiliti svoje stališče in se ne zmenimo za tiste, ki mislijo ali čutijo drugače kot mi; v kolikšni meri je konflikt pravzaprav posledica kulturnih razlik in ne drugih okoliščin, kot so na primer osebni ali gospodarski interesi; ima kdo v skupini izkušnjo s takšnim konfliktom; kakšne so bile okoliščine?
PRILOGA: KARTICE Z OPISI VLOG