- Igra ima pozitiven značaj
- Igra podpira znotraj določenih pravil samouravnavanje vedenja in s tem preizkuša razvoj novih načinov vedenja;
- Pravila iger omogočajo možnost, da »pademo« iz svoje vloge in ponujamo možnosti za nove izkušnje (v nasprotju s pravili v vsakdanjem življenju);
- Karakter igre omogoča distancirano refleksijo sebe in svoje vloge;
- Delovanje v igri je lahko objektivno opazovano in tako razgrajuje strah prvih – neposrednih posledic;
- Igre ponujajo neposredno izkušnjo, ki v nasprotju z abstraktnim posredovanjem predstavlja dostop do resničnosti;
- Aktualno dogajanje med udeleženci, ki je načrtovano in ciljno usmerjeno je osrednja točka delovanja;
- Aktivno delovanje razvija spoprijem in razlago z drugimi in ustvarja povezanost;
- Učijo se drug z drugim, drug od drugega, pri čemer so interakcijske igre brez zmagovalca in poraženca.
Skozi interakcijske igre:
- Pridobimo skozi ekstremne situacije izkušnje, ki jih generaliziramo;
- Se lahko dogodki predelajo v povezavi s skupino;
- Se lahko posameznik uči ocenjevati reakcijske vzorce v nevarnih situacijah;
- Se lahko preveri zanesljivost in vrednost zaupanja posamezne osebe;
- Se lahko razvija sodelovanje in kooperacija;
- Se lahko razjasnijo poti, ki vodijo do odločitev.